Etični kodeks prevajalcev

  1. Vsak, ki opravlja poklic prevajalca, jamči, da temeljito obvlada tako jezik, iz katerega prevaja (izvirni jezik), kot jezik, v katerega prevaja (ciljni jezik). Ciljni jezik je bodisi njegov materni jezik ali jezik, katerega je tako vešč kot svojega maternega jezika, podobno kot pisatelj obvlada jezik, v katerem piše.
  2. Prevajalec se mora zavedati svojih omejitev in ne sme sprejemati v prevajanje del, ki so zunaj področij, ki jih obvlada.
  3. Prevajalec ne sme tendenciozno spreminjati avtorjevih misli ali besed: prav tako ne sme krajšati ali daljšati besedila brez izrecnega dovoljenja avtorja ali imetnika pravic.
  4. Pri tem pa zvestega prevoda ne gre zamenjavati z dobesednim prevodom, kajti zvest prevod ne izključuje določene mere adaptacij, ki so potrebne, da zaživita ozračje in globlji pomen književnega dela v maternem jeziku.
  5. V primerih, ko ni mogoče prevajati iz izvirnega jezika in si mora prevajalec pomagati s prevodom v kakem drugem jeziku, mora za to pridobiti avtorjevo dovoljenje in navesti ime prevajalca, čigar prevod je uporabil.
  6. V primerih, ko mora za svoje delo uporabiti zaupne dokumente, veže prevajalca poklicna molčečnost.
  7. Književni prevajalec mora biti seznanjen z zakonom o avtorskih pravicah in njegovem uveljavljanju v praksi ter paziti, da ga upošteva vsaka pogodba o prevodnem delu, ki jo podpiše z naročnikom. Vztrajati mora, da je pogodba sklenjena pred začetkom dela.
  8. Prevajalec je lastnik avtorskih pravic za svoj prevod in ima zato enake pravice kot avtor izvirnega dela. Njegovo ime mora biti jasno in nedvoumno omenjeno ob vsaki javni uporabi prevoda. Prevajalec ima pravico, da se upre vsakršnemu izkrivljanju, krajšanju ali kakršnemu koli drugemu spreminjanju svojega prevoda .
  9. Prevajalec ima izključno pravico, da odobri objavo, predstavitev, predvajanje, ponovno prevajanje, adaptacijo, spremembe in druge posege v svoj prevod. Skratka, pravica, da se prevod objavi v kakršni koli obliki, je izključno prevajalčeva.
  10. Prevajalec se zavezuje, da ne bo pristal na pogoje, pod katerimi bi ogrozil kakovost dela ali hote škodoval stanovskemu kolegu in ugledu prevajalskega poklica. Boriti se mora za primerno odškodnino in ne sprejeti honorarja, ki je nižji od honorarja, določenega v društvenem tarifniku.
  11. Prevajalcu morajo biti zagotovljeni primerni življenjski pogoji, da bo lahko uspešno in dostojno opravljal svojo družbeno nalogo.
  12. Prevajalec s svojim delom prispeva k uspešnosti objavljenega dela in ima zato pravico do odškodnine, ki je sorazmerna s tržnim uspehom dela.