Dr. Ireni Kovačič v slovo

Dr. Ireni Kovačič v slovo

Septembra 2021

Dr. Irena Kovačič je utemeljiteljica znanstvenega preučevanja podnaslovnega prevajanja v Sloveniji,  pobudnica organiziranega visokošolskega izobraževanja podnaslovnega prevajanja na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prva predavateljica in mentorica študentom podnaslavljanja ter tudi sama dolgoletna aktivna televizijska prevajalka.

Poleg prevajalske kariere in znanstvenega preučevanja jezika se je v začetku 90. let podala tudi na pot podnaslovne prevajalke iz angleškega in francoskega jezika. Prevajala je predvsem zahtevnejše oddaje, filme in nanizanke, na primer oddaje o velikih književnikih (Williamu Goldingu, T. S. Eliotu, Virginii Woolf, Luigiju Pirandellu, Halldorju Laxnessu, G. B. Shawu) in filozofih (Noamu Chomskem), antologijske celovečerne filme (Steklena menažerija, Dolgega dneva potovanje v noč, Kres ničevosti, Panika v parku mamil, Drugstore Cowboy, Streljajte na pianista, Cvet zla, Hišni red, Plačilo za strah, Kaj je novega, mucka?) pa tudi zahtevne predelave dramskih del (Cyrano de Bergerac) in celo otroške nanizanke (Drobtinica, Zgubica). Mnogim gledalcem so se v spomin vtisnili njeni duhoviti prevodi nadaljevank Želite, milord? in Župnik za deset tednov. Pomemben prispevek je dala tudi s svojimi prevodi slovenskih televizijskih oddaj v angleščino in s tem k predstavitvi slovenske televizijske ustvarjalnosti na tujem. Znanstveno-raziskovalno in praktično znanje je delila tako z uveljavljenimi kot mladimi podnaslovnimi kolegicami in kolegi na RTV Slovenija ter z bodočimi podnaslovnimi in filmskimi prevajalci na tečajih iz podnaslavljanja.

V njenem zajetnem prevodnem opusu so tudi književni prevodi, predvsem poljudno-znanstvenih del, pa tudi romanov, del za otroke in celo strip.

Znanstvene izsledke, ki so sinteza praktičnega podnaslovnega udejstvovanja in raziskovalnega dela,  je predstavljala na mednarodnih simpozijih in konferencah ter objavljala v priznanih znanstvenih in strokovnih publikacijah. V prispevkih je obravnavala temeljne znanstveno-teoretične poglede na proces standardizacije podnaslovnih norm in obenem zaznavala raznolikost v pristopih medijskih prevajalcev, preučevala pedagoški proces in didaktične vidike podnaslovnega prevajanja. V svoje celovito razmišljanje o medijskem prevajanju je vključila tudi recepcijo podnapisov pri gledalcih.

Z vidika podnaslovnega izobraževanja in posledično razvoja splošne podnaslovne kulture v Sloveniji je najpomembnejše njeno osebno, znanstveno in pragmatično utemeljeno zavzemanje za vključitev podnaslovnih vsebin v študijski program Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je kot prva predstojnica vodila od ustanovitve leta 1997 do leta 1999. V praktičnem, znanstvenem in pedagoškem delu je vselej izhajala iz ozaveščenega poznavanja jezikov in kultur v stiku, besediloslovnih zakonitosti, poznavanja teoretičnih okvirov podnaslovnega prevajanja in podnaslovnih razmer v Sloveniji.

Hvaležni smo ji za izjemni in izvirni prispevek k znanstvenemu in izobraževalnemu razvoju podnaslovnega prevajanja v Sloveniji, za praktično in znanstveno znanje, ki ga je z vso predanostjo, značajsko toplino in čutom za pedagoško delo prenašala na bodoče podnaslovne in filmske prevajalce.

                                                                                               Dušanka Zabukovec