- 14. 2. 2018

Javni odziv DSKP ob polemiki v zvezi s Prešernovimi nagradami

Javni odziv Društva slovenskih književnih prevajalcev

ob polemiki v zvezi s Prešernovimi nagradami

 

Društvo slovenskih književnih prevajalcev se pridružuje protestom kulturnih organizacij in posameznikov proti sovražnemu govoru, usmerjenemu proti letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, med katerimi so bili neprimernih komentarjev in sramotnih dejanj deležni predvsem Simona Semenič, Maja Smrekar in Boris A. Novak. Zgroženi smo nad ravnijo nekulturnosti javnega komuniciranja v slovenskem prostoru, nad hladnokrvno ignoranco številnih nepoučenih ljubiteljskih, a žal tudi profesionalnih komentatorjev iz vrst slovenskega novinarstva in politike, in ne nazadnje nad razpuščenostjo spletnih medijev, ki brez jasne uredniške politike dopuščajo objave neutemeljenih, nereflektiranih, domala straniščnih zapisov in jim s tem pripisujejo status dejstev.

 

Protestiramo proti neznosni lahkosti gostilniškega vrednotenja umetnosti in področja kulture, ki ga še kako občuti tudi naš, prevajalski ceh (književni prevajalec – in njegov kritik – je menda lahko prav vsak) in ki se iz strupenih anonimnih spletnih debat seli v diskurz na najvišji državni ravni, proti populistično usmerjenemu žongliranju z oznakami (umetnik) parazit, brezdelnež in lenuh, ki dosega kritične razsežnosti, ter skrajni banalizaciji debate v medijskem prostoru. 

 

Razočarani smo nad vrhovno politiko, premierjem Mirom Cerarjem in predsednikom Borutom Pahorjem, ter državnimi ustanovami, ki morajo po svoji dolžnosti varovati ustavne vrednote, v tem primeru pa ob tako grobih napadih na kulturo preprosto molčijo in pozabljajo, da je svoboda umetniškega ustvarjanja zagotovljena in zapisana v 59. členu Ustave Republike Slovenije.

 

Prav tako smo razočarani nad »našim« resornim ministrom za kulturo, Antonom Peršakom, ki bi moral prvi zagovarjati in (u)braniti kulturo. Kulturni delavci nismo nezadovoljni zgolj zaradi porazne finančne situacije vseh akterjev na področju kulture in dolgoletnega nevzdržnega stanja, ki je rezultat ignorantskega odnosa slovenske politike do kulture in neodgovornega nameščanja neprimernih kulturnopolitičnih kadrov na vodilna mesta, temveč tudi zaradi skoraj povsem odsotnega zagovorništva, ki bi moralo biti ena osrednjih ministrovih nalog. Ministrova funkcija namreč ne vključuje le inertnega birokratskega vodenja resorja, ki je v kafkovskem osamosvajanju in posledični razpršenosti (ne)odgovornosti preseglo vse meje, temveč zahteva tudi jasno in odločno držo, prevzemanje odgovornosti in sprejemanje produktivnih odločitev.

 

Upravni odbor DSKP