POSREDUJEMO OBVESTILA: kritika knjižničnega nadomestila, manj sredstev za knjigo in druga obvestila

Članek v Delu: »Knjižnična nadomestila: Literati se čutijo oškodovane«

Slovenski avtorji, vključno s prevajalci, ki sicer v članku niso omenjeni, si že dalj časa prizadevajo, da bi bila pri knjižničnem nadomestilu upoštevana tudi izposoja v šolskih knjižnicah. Slavko Pregl je nedavno napisal javno pismo Speča ministrstva in okradeni avtorji, potem ko se tri ministrstva – za kulturo, za vzgojo in izobraževanje ter za gospodarstvo – niso odzvala na javno pismo predsednika Društva slovenskih pisateljev Dušana Merca izpred nekaj mesecev.

O tej temi je bil pred nekaj dnevi v časniku Delo objavljen tudi članek »Knjižnična nadomestila: Literati se čutijo oškodovane« novinarke Nine Gostiša, ki ga lahko preberete tukaj.

***

Oddaja Literarna matineja: Šok po Frankfurtu in Bologni

Društva, stanovska združenja in založniki so bili po nedavnih rezultatih razpisov Javne agencije za knjigo RS neprijetno presenečeni, saj so po častnih gostovanjih Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni pričakovali višjo podporo slovenskemu knjižnemu prostoru, zgodilo pa se je ravno nasprotno – večini so se sredstva znižala. Ustvarjalci, založniki in organizatorji kulturnega okolja, med njimi tudi DSKP, so junija sklicali tiskovno konferenco in v Skupni izjavi o problematiki sofinanciranja področja knjige, opozorili na nevzdržen položaj, v katerem so se znašli. O tej pereči temi so v oddaji Literarna matineja na Prvem programu Radia Slovenija razpravljali: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc in profesor knjigarstva na ljubljanski Filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik. Z gosti se je pogovarjal Aleksander Čobec.

Oddajo lahko poslušate tukaj.

***
Tanja Petrič: Slovenska literatura izhaja iz prevodov

V rubriki Obrazi, ki jo za Ljubljano, Unescovo mesto literature pripravlja Andrej Hočevar, je bil objavljen portretni prispevek o predsednici DSKP Tanji Petrič, ki je poudarila, pomembnost prevajalcev za slovensko knjižno krajino ter spregovorila o področjih, na katerih deluje DSKP in si prizadeva za izboljšanje položaja prevajalcev.

Celoten prispevek si lahko preberete tukaj.

***
Aleksandra Rekar – prevajalka vileniškega nagrajenca Miljenka Jergovića

Aleksandra Rekar je v sklopu sodelovanja z založbo Sanje prevedla osem knjig Miljenka Jergovića, nagrajenca letošnjega literarnega festivala Vilenica. Za prevod njegovega romana Rodbina je leta 2020 prejela Sovretovo nagrado.

Kratek prevajalkin zapis o njenem doživljanju prevajanja Jergovića je objavljen tukaj.

***
Nemška nagrada za roman Moj mačkon Jugoslavija

Nemško nagrado za sodobno prevodno književnost v vrednosti 35.000 evrov je letos prejel roman Meine Katze Jugoslawien kosovsko-finskega avtorja Pajtima Statovcija (v izvirniku Kissani Jugoslavia, 2014). Roman je iz finščine prevedel Stefan Moster. Roman je sicer preveden tudi v slovenščino. Leta 2020 ga je v prevodu Julije Potrč Šavli z naslovom Moj mačkon Jugoslavija izdala založba Goga.

Več v prispevku na portalu MMC RTV Slovenija: tukaj.

 

Foto: Lana Špiler (Ljubljana, Unescovo mesto literature)